To ne more nihče, lahko pa drugega človeka sprejemamo (sprejemati ne pomeni strinjati se), spoštujemo, ga poskušamo razumeti, smo sočutni in samo preko poslušanja, pogovora s človekom izvemo za njegovo razmišljanje, počutje v zvezi z neko situacijo.
Seveda, če oseba želi pogovor ali pomoč.
V ČUSTVENI IN MISELNI DEL SEBE LAHKO VSTOPA SAMO ČLOVEK SAM.
IN TUDI MISLI IN OBČUTKE LAHKO SPREMINJA SAMO ČLOVEK SAM.
Že star pregovor pravi, da lahko prisiliš konja, da gre do vode, ne moreš pa ga prisiliti, da bo pil.
Moja želja in cilj mojega dela pri duhovnih terapijah je, da se ljudje naučijo upravljati s svojimi energijskimi telesi. Ljudem pomagam; jih vodim, da ozavestijo svoje misli v zvezi z določeno situacijo, kakšne občutke jim povzroča takšen način razmišljanja in kakšno je posledično njihovo počutje.
Zavedanje sebe in svojih misli, čutenje sebe, to je edina pot, ki vodi vsakega posameznika, da bolje spozna sebe in se nauči rokovati s sabo in posledično z drugimi ljudmi in tudi živalmi.
Stavki, kot so:
Ti misliš, da jaz (ubesedena negativna misel).
Ti misliš, da sem jaz (…).
Ti misliš, da bom jaz (…).
Ti misliš, da on/ona misli (…).
Jaz sem dobil/a občutek, da ti (ubeseden negativen občutek).
On ima občutek, da jaz, ti, on (….).
Jaz vem, da ti tako misliš (… );
so avtocesta do prepirov in slabih odnosov.
Velikokrat sem že povedala, da je 85% ali več % reakcij ljudi na trenutno situacijo, ki se dogaja, posledica preteklih izkušenj, vzorcev, prepričanj, preteklih pogojenosti.
Avtomatska, obrambna reakcija notranjega otroka.
Ko oseba mirno pove nazaj, ¨oprosti, ampak nisem to mislil/a, nimam takšnega občutka v sebi v zvezi s trenutno situacijo¨, oseba na drugi strani, velikokrat ne verjame povedanim besedam in še vedno vztraja pri svoji perspektivi na določeno situacijo.
Ne zmorejo dojeti, da je mogoče druga oseba imela ali ima nek izziv v življenju, ki nima nobene veze z trenutno situacijo in njimi.
Velikokrat ljudje gledajo skozi svojo perspektivo, pa še to skozi perspektivo uma, ne duše in stvari jemljejo osebno. Naš um ima zelo ozko perspektivo, medtem, ko ima duša zelo široko perspektivo dojemanja in razumevanja situacij.
To »gledanje« je včasih zelo naporno v odnosih, sploh če ima človek opravka z zelo ranjeno osebo, katera se še ni »srečala in pogovorila« s svojim notranjim otrokom, še ni ozavestila svojih ranjenosti in so rane nezaceljene. In preko situacij njen notranji otrok želi pomoč in pozornost, želi da bi bil viden, razumljen, ljubljen,…
Samo jaz in Kreator veva, kaj mislim in čutim, nihče razen mene in kreatorja ne more vedeti in čutiti, kaj jaz v zvezi z določeno situacijo razmišljam in čutim.
Ker Bog, Kreator ima pogled v vse na vseh dimenzijah.
TO JE DEJSTVO!
Popolnoma drugo pa je, da imamo sposobnost, začutiti visoko ali nizko vibracijo energije v drugi osebi, ampak nimamo pa te sposobnosti, da bi lahko to, kar mi čutimo v drugi osebi “popredalčkali” in vedeli iz katere situacije v življenju drugega človeka izhaja določena vibracija energije, ki jo čutimo v njem.
Kaj čuti, kaj misli, od kod izhaja občutek, lahko pove samo oseba sama, pa še ta ne vsega, ker imamo nezaveden del, katerega vsebine 100% nihče ne ozavesti, ker to je dušni spomin, ki sega od prve naše reinkarnacije pa do tega trenutka našega življenja.
In zato, bolj ko imamo sami v sebi počiščeno notranjost in se zavedamo sebe, lažje sprejemamo, spoštujemo, razumemo druge ljudi in sočustvujemo z njimi in ne jemljemo vsega, kar se dogaja v odnosih z drugimi ljudmi osebno.
Jaz to tako razumem, a si tudi ti želel/a s svojimi besedami povedati to?
Tako se jaz počutim ob tvojih besedah, dejanjih?
In podobna vprašanja so pot do zdrave komunikacije.
To pa je pogoj za stabilne odnose na vseh področjih življenja.
Sonja Auberšek, medij duhovnega vodstva
